»Vedel sem, kaj se dogaja, ampak nisem imel kaj. Bil sem na terenu, samo poklical sem domače, naj se umaknejo v zgornja nadstropja.«

»Zakaj sem kar pustil, da se to dogaja?«

»Jaz sem ta postopek, ki se vam dogaja … jaz sem ta vstopnica, ki je še niste plačali.«

»Ampak ko sem videl, kaj se je dogajalo v prvih dveh, treh tednih, sem si rekel: 'Ne, to hočem narediti z ničelne razdalje.'«

»Vseskozi sem imela občutek, da sem sama na svetu in edina, ki se ji to dogaja.«

»Prišel sem iz Stavropola, ko sem videl, kaj se tukaj dogaja. Prišel sem, da svojim ljudem pomagam, kakor lahko.«

»Nisem vedel, kaj se dogaja, nenadoma pa sem videl ljudi, ki panično bežijo.«

»Ni prvič, da se mi to dogaja. Buu, buu, buu. Dobrodošli v mojem življenju. In če sem iskren, sem na to vsekakor tudi malce ponosen.«

»Moram reči, da sem pesimist. Glede na to, kar se dogaja v teh letih, res ne morem biti prav optimist.«